Prste imam položene

na tipkovnico,

pritiskam znake,

tiste ki so mi na dosegu misli,

potiskam jih v ekran,

z občutkom, kot da se bojim

za računalnik,

jaz pa sprašujem misli,

katere besede bi imele najraje,

da so v pesmi.

Tišina me spremlja

in noč je kakor mirna slika,

ki razen mojih migljajev

ne kaže znakov življenja.

Še daleč je do pesmi.

IŽ-lev