Sanjam da sem s tabo nekje nad oblaki,
v nekem drugem kraju, v nekem drugem življenju...
Okrog naju mir, v zelenem polju maki,
ob njih uživa bistri potok v žuborenju.
Spreletavava se z angelskimi krili
nad poljanami, nad visokimi goràmi,
na katere škrati kapljice so zlili
rose jutranje, da jih ta v nov dan predrami.
Čisto sama sva v tem čudovitem kraju,
kjer svetloba stkala je najini obleki,
kot nezemeljska sva Adam, Eva v raju,
ki umivata se v nebesno sinji reki.
V raju tem ni kače, ki naj zapeljala
bi Evo z jabolkom življenjskega spoznanja,
tu ni ljubezen greh, ni sramota, šala...
tu v vseh ljubečih srcih radost le odzvanja...
...radost le odzvanja... radost le odzvanja...
ponavlja se ves čas... Prekinjene so sanje...
Vstani, v službo moraš, ura me priganja...
Ah, bile so sanje le, strese me spoznanje.