nikoli ne bom
violina
in vendar dišim
po kolofoniji
in rišem
črne reže nad oči
nikoli
ne bom violina
ki ima le ogrodje:
jaz nisem
votla
Poslano:
12. 03. 2013 ob 22:41
Spremenjeno:
13. 03. 2013 ob 14:49
Tooooo:)), sem postala budna kot ris, ko sem prebrala tvojo pesem. Ja, postelja še ne kliče, zato še kako prav pride kaj tako dobro "nanišanjeno" v sredino tarče:).
lp, ajda
Poslano:
12. 03. 2013 ob 22:58
Spremenjeno:
13. 03. 2013 ob 14:49
lp
Poslano:
13. 03. 2013 ob 08:52
Spremenjeno:
13. 03. 2013 ob 14:49
Beatrice, o tebi se bodo otroci še učili v šoli :)
Hvala, Ajda, lizika in Timy, :)
nisem prepričana glede naslova, naj ga spreminjam? Z njim sem želela spomniti na besedni zvezi prva in druga violina, seveda ničta tudi v prenesenem pomenu, ničta violina kot nekakšna najgloblja (in brezspolna) bit človeka - z dušo. Se to razume iz naslova ali naj iščem kakšno novo varianto?
Pozdravček, Beatrice
Meni je naslov originalen in v bistvu že da slutiti o čem se bo pisalo, no, tako jaz zaznavam vsako pesem, kar sem že napisala, da mu dam "veliko težo" in me ne razočara oz. pusti na cedilu:). Seveda je pa pesem otročič avtorja in ime mu bo zbral po svoji želji in občutenju, res pa je, da otročiča da takoj na ogled z imenom vred:))). Tako da, jaz sem za, seveda so pa tu še druga mnenja in odločitev bo na mami:))).
lp, ajda
Po čistem nakjlučju sem jo prebrala in vesela sem, da sem jo.
Dobra!
Lp, Lea
Poslano:
12. 04. 2013 ob 17:07
Spremenjeno:
12. 04. 2013 ob 20:05
Nikoli ne veš za kaj so dobra naključja. Pozdravček, Beatrice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!