Gledam iz teme v svetlobo.

Mrščim se in štejem podgane.

Zakaj je zmanjkalo elektrike?

Mrščim se in čakam, da se kaj zgodi.

Lesena tla prečka še ena podgana.

Osemnajsta.

Zdaj jih je dovolj.

Zdaj lahko začnem delati.

Zdaj se lahko še bolj mrščim.

Štejem še hitreje.

Lahko rečem kaj je dobro in kaj slabo,

čeprav nimam pojma.

Gledam lahko iz teme

in se baham s svojimi podganami.

Nimam pojma o svetlobi.

Rekli so, da jo lahko dosežem.

Toda, ali je že prepozno?

Podgane sem vzljubila.

Z mene trgajo kožo

in me čisto rahlo grizljajo.

Ali še lahko dosežem svetlobo?

Helena Zemljič (MalaSenca)