Prisluškuješ, pozabljaš...

Ali si onkraj spomina?

Ne očitaj mi, prosim te.

Gledaš me brez zaskrbljenosti,

brez dvomov,

pa nisi kakor čebela,

vkljenjen si v kristalni kaplji.

Bolezen se te oklepa.

Božanski ječi razprla je krila

in odletela že v vse zračne kanale.

Bila je predrzna, blazna, hudobna...

Jaz pa le gladam preko ljubezni,

do kraja ljubezni,

prisluškojoč pozabljanju onkraj spomina,

kakor človek,

ki sedi in gleda z višine

na reko pod seboj,

gubečo se v slanih valovih morja.

levcek