Ana, Polet, ki ga skozi pričujoči  besedilo prikazuješ in razgrinjaš pred nas, je turbulenten opis dogajanja v ustvarjalčevi notranjosti ob porajanju nove pesmi. Čeprav je to dogajanje izredno intenzivno, je prvoosebni pesniški subjekt v tem različno dolgem časovnem odbdobju čisto sam in ga nihče ne sliši.

Ampak, ja, ko pa potem preberemo,  tvoja pisana poezija vedno ponudi kakšen nov pogled in namig, kaj vse je lahko pesem. 

LP, Lidija

Ana, pridružujem se Lidiji. Sinoć sam među prvima pročitala ovu tvoju pjesmu ali nisam bila raspoložena za komentiranje. Pored vješto ispeljanog kraja,  mene je fascinirala  mentalna slika porođajnog kaosa iz njene srži,  posebno vrišteći traktori...

Pod menoj vriskajo traktorji,

ko raztresajo gnoj po polju

in smrad me, začuda, ne doseže. 

Iskrene čestitke!

Lp, vida

Trobim z ustnicami in nihče

me ne sliši.

Tako je s to mojo pisano poezijo.

- pesem, ki je simpatična a nosi jasno sporočilo, njen konstrukt je že v naprej postavljen, s tem ne nosi presežka. konec pa to samo potrdi - namero pesnika, tako govori le on, čeprav je skozi sebe speljal zelo zanimivo pesem, jo je posilil. ni pustil da pesem res poleti (smrad . v kolikor ga prepozna, da gre za to, pomeni da se nekje dotika nosnic, jih doseže. pesem želi več kot nanizano punuja "čarovnija ni jasna") - sklep se sprazni v pesmi. do konca. pokaže se subjekt , ki razočarano ponosno stoji nad svojim. to ni velik uspeh. da ne bo pomote ... dobra pesem, a presežek predstavlja le na prvo oko ... zvodeni, čeprav pa potem bralca prisili določene prehitre poteze vzeti počasi in jim dodelati smisle, kar pa je morda presežek, da stopi v bralca in ga pripravi do reKreacije. Tam je veliko potenciala , zato si po mojem pesem pošteno zasluži 3,74. konec je preprazen.

lp, z lepimi željami,

(da si pomagamo - ker same petke; pa tudi niso za nikamor in morda povejo več o ne, kot karkoli ... :) kako naj si človek pomaga, če pa bi sama pesem to rada, kasira pa same totalke ;) uf to zna biti hudič, ko te dajo tja (kot da so že videli in vejo da gre za ...)- zato mora avtor še toliko bolj paziti kaj piše - simpatično je marsikaj!)

marko

traktorji, pa kot da so poleteli , a ?

Hvala vsem za super odzive, ki malce povozijo, malce pa podprejo sporočilo te kmetske pesniške slike: "Tako je s to mojo pisano poezijo." (Pisano je bolje brati v črkovnem, kot barvnem pomenu.)

Lp vsem,

Ana

(in zdaj naj rečem hahaha, ali kaj :))) točno to. Sama si rekla - brati napisano, ne pisano ....- sanjam pa ne. če si to mislila, se moramo popravit! ()govorim iz vrstic ven - zgolj iz prostorov med njimi, ki kličejo pesem ;)

Kaj si se tako razkuril? Ti reci, kar ti paše. Nič ne mislim, da bi kaj moral. Če pa vidiš, da je pesem mučno pribita v vrstice in se s svojimi organi zvija med njimi in ne more priti do izraza in če imaš kako idejo, ti bom hvaležna.

Lp, Ana

recimo , magičnost dojemanja smradu, ki ga tako nahitro obdelaš, bralca pusti viseti; nakazuje se, da si iskrena, a tisti začuda nima dobre note (v kolikor ga smatram kot tvoje "vedenje" (ker vem da pesnik ne napiše, ker bi mu ušlo;) nad tem; da mora priti, da veš da gre zanj ... torej - je začuda premalo, aroganco prizine ... če pa ga jemljem kot spomin, pa nima teže, in je spet le drža nad ...)

moment trobente bi lahko imel drugačen koren - sama v sebi vzameš moč ;)

travmatizirat pa ni treba ;)

tako na en uč ,

razkurjen sem samo pod svojo posodico ;) - da pridemo bližje, do besed...

Heh, no, pesem bi bila lahko seveda taka:

Ne čutim turbulenc,

ko se bližam vzpetini.

Ne zaznam jih zaradi zvoženih poti,

po katerih so traktorji trosili gnoj.

Ne voham gnoja, ne voham zraka.

Jaz sama sem motnja ozračja.

Jaz, ki pišem pesem.

In je nihče ne sliši.

Razgubljava se v ozonski luknji.

(Zabavno je tole - Vaje v slogu R. Q, na isto temo;) Bom še kaj premislila, ko bom imela spet čas.

Lp, Ana

Ja, Ana, odlično, samo to je potem pesem s povsem drugim korenom :)))

 LP, lidija

oprosti Ana,

sigurno 20 minut sem pisal to razlaga mojih komentarjev, in predvsem povoda, ki me je pognal v malo resnejše dotikanje poezije. Potem sem oddal komentar a povezava ni delal, vse sem izgubil, pa mi je šlo prav dobro.

moram še enkrat, čeprav bom le na hiro in spolh ne bo imelo toliko vmes... mislil sem se spustiti do jezika, do resne debate, kako poezija vodi, toliko sem pošten, da vsako pesem berem kot svojo avtonomno življenje, to da gre za delo nekoga, najprej zanemarim in tudi v naprej držim tako - ločeno. Oprosti ker sem si te privoščil kar na vsa usta, verjel sem, da bo urednik, ki ima poezijo ... osprl malo prostora in žrtvoval eno svojo, ker sem po dolgem letanju čez, ugotovil, da ne bi posegal v lastnika zares. ampak le v tok in sporočilnost od besede do besede precizno, nisem niti govoril o tlačenju in krivljanju pesmi, še manj o preoblikovanju, ki je sledilo spet s še enim komentarjem, ki odpira ...

Torej nanizi slik, atmosfera teče, morda sem samo ker sem videl da jih drži skupaj le nit samih besed z obliko pesmi, ko pa jih razpiraš teže ne nihajo, ampak le so, potem vse skupaj malo izsuhopari, pardon, spet - gre za opisovanje golega medbesedilja - ne beline, ki naj pomeni prostor možnosti dodatnega razumevanja, že, a le kot direktna zveza od ene do druge, v vse smeri na koncu, otiroma polistopenjsko priklaplapnje besed ... in podobni momenti tvorbe jezika. pri pesmih me zanima to, kaj lahk o ponudi gola beseda. ne avtor. avtorjev ne poznamo.

Perorez zna včasih stopiti k stvari brez rokavic - z dlako na jeziku, kot tipalko, ki pa ima svoj okus ( to ne mislim svoj okus, ki njemu paše, ampak; jezik ima okus) morda imam preveč kocin, pa se ni videlo moje obrite namere. K poeziji. Ne k avtorju ...

No še enkraT, iskreno oprosti, če misliš da sem šel vate - nisem misli spreminjati pesmi, le malo vanjo - marsikateri avtor se z lastnim zapisom preseže ... ne gre za pomanjkanje spoštovanje ... npr; tudi Tomaža, Franceta, ni pomebno kdo, znam brati tako - golo besedilo , in večkrat pridem do njihovih robov jezika ... gre za odnos ki ga imam do resnice, ki jo jezik nosi. Jaz pišem, da se učim, ne da govorim.

ostrina, ki pili jezik me ne moti, prej vsa mlačnost.

morda sem žele komentarjem dati jajca :)

no lp,

marko

Marko P, cenim tvoj pogled na poezijo in tu seveda na mojo pesmico. V bistvu sem vesela, da je ta drobna reč prebudila en tak (na)val razmišljanja. Tudi nam na Pesem.si je pomembno branje pesmi kot samostojne entitete, ne glede na to, kdo jo je napisal.

Seveda pa vsaka pesem (z izjemo nekaterih večnih) ne more biti  vsem enako blizu, razumljiva, prepričljiva, izrazna, všeč;) Se mi zdi, da je pri umetnosti lažje ločiti dobre od zanič tekstov, ampak med dobrimi vrhunske - no, tu pa že trčimo na okvir ocenjevalca, njegovo bralsko zgodovino, poznavanje literarnih tokov, zvrsti, okus ... in kdaj celo razpoloženje. Po moje se umetnosti ne da ocenjevati objektivno, da pa se jo ceniti - tehtati, odpirati, z njo komunicirati ... Všeč mi je tvoja beseda izsuhopariti, ki bi ji jaz morda v tem mojem primeru rekla lebdenje.

Hvala za poglobljen odziv, se bom še vrnila k tej pesmi (a ne vem še s čim se je bom lotila ;)

lp, Ana