Za osvojitev najvišje gore
ne rabim himalaje,
kajti moj ego
je višji.


Po navpičnih stenah znanja
prečim nemogoče previse,
na krušljivih oprimkih dvomov,
z zaupanjem v navezi,
po ledenih slapovih iluzij
ohranjam ravnotežje
na sebičnih grebenih,
verujoč,
da se ne zlomim,
kot snežna opast
in strmoglavim
v prepad strahov.

*
To pesem posvečam vsem gornikom, ki so v premagovanju sebe in višin, darovali svoja življenja.

Svit