Nekoč, ko bil sem še vesoljski prahec 
le misel majhna nepomembna, 
(ker kot vsi sem bil le delec v mozaiku vsega), 
vesoljski veter mi prinesel vonj je 
sladoleda... 

Ta vonj in ta okus me je premamil 
da sem odločil se; 

Če je le rojstvo pot do tega, 
da iz večnega prahu se vrneš 
in okusiš sladkost meda, 
potem naj bo. 

Naj pot me vodi skozi gorje življenja 
da le okusim svojo, 
žličko sladoleda.

Tomaž Jevšenak