
Lačna
čepim
na zadnji razpoki
nekdanje
celote.
Stradam,
kolnem
ednino.
Rada bi si
spočila oči
ob tvojem prihodu
in se
pogoltno naužila
ponovne premiere
najine opustošene
farse.
Tebe lakota ne išče.
Pesem nam v kratkih, odsekanih besedah, ki sploh ne dopuščajo ovinkarjenja in ne zahtevajo razlag, predoči silno pogrešanje.
Zaključni verz bi lahko zvenel kot očitek, pa se temu izogne s preobratom v sprejemanje, dopuščanje.
Čestitam.
LP, Lidija
dobro jutro;) in hvala;)
pa lep dan žena želim
lp![]()
Jaz bi raje, da bi on ostal lačen, ne ti. Morda je pa ravno to v pesmi, da imaš občutek zase, a njega čaka stradanje, ne samo lakota, v vseh razsežnostih. No, morda razmišljanje s strelami na ON, ampak. Danes je Dan žena, morda zato toliko strel(ic).
Pesem je pa dobra!
lp, ajda
hvala, lepo bi bilo, če bi bilo obratno ja. Pravzaprav sem se sprijaznila s tem, tako pač mora biti.
lp in hvala
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: lizika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!