Črna noč, veter mrazi moje kosti,
osama globoko v meni ječi,
na dnu duše kliče na pomoč,
sama v to tiho, zasanjano noč..
Misli tavaojo neznano kam,
premočna želja v srcu vsak dan..
Duša raztopljena in skuštrani lasje,
na zamrznjeni zemlji prazno kleče,
Preveč besed, premalo pomena,
oči zažarijo v barvi satena,
izstapljajo kapljice, potok že lije,
po dežju v tišini sonce ne sije..
Udarci nežni konstantno težijo,
miru in spokojnosti, si veke želijo..
le slabi začetki, koncev sploh ni,
vse bitje nenehno hrepeni..
Poslano:
07. 03. 2013 ob 08:50
Spremenjeno:
08. 03. 2013 ob 01:13
Rima ječi do kosti in vso noč kliče na pomoč!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: elena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!