
Črna noč, veter mrazi moje kosti,
osama globoko v meni ječi,
na dnu duše kliče na pomoč,
sama v to tiho, zasanjano noč..
Misli tavaojo neznano kam,
premočna želja v srcu vsak dan..
Duša raztopljena in skuštrani lasje,
na zamrznjeni zemlji prazno kleče,
Preveč besed, premalo pomena,
oči zažarijo v barvi satena,
izstapljajo kapljice, potok že lije,
po dežju v tišini sonce ne sije..
Udarci nežni konstantno težijo,
miru in spokojnosti, si veke želijo..
le slabi začetki, koncev sploh ni,
vse bitje nenehno hrepeni..
Rima ječi do kosti in vso noč kliče na pomoč!
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: elena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!