Se spomniš kdaj
na najin dan,
ki sva ga enkrat
vrgla stran?
Se spomniš kdaj
na tih šepet,
lahko bi v naju
pustil sled.

Se spomniš kdaj
na nek pogled,
ki v tebi je
raztopil led;
se spomniš kdaj
na blag dotik,
nadomestil bi
morje slik.

Povej, da si
pozabil že
vse dneve
neporabljene.
Priznaj, ne boš
več želje skril.
Boš z mano
hrepenenje pil?

Se spomniš še,
da tistikrat
imel si me
neskončno rad?
In veš, čeprav
na Vozu sva,
zdaj stvarnost
potrebujeva ...

Lidija Brezavšček - kočijaž