Nabitki na stene v histeričnem času,
le s čim ste začasno prikrili svoj Jaz?
Vsiljujete barve zabrisane v prazno,
pretegnjen nasmešek, voščeni obraz.
Svoje oči ste že zdavnaj prodali,
odkritosti v njih ni, medlina ven žge.
Oprtani ste z vsem pretežkim okrasjem ...
A kam ste v tem času skrili srce?
Ne glejte dol name, vam nočem verjeti
in moja Kočija kar mimo vas gre;
le včasih, ko se vam v grimase zagledam,
sprašujem se, boste spet kdaj še Ljudje?