Iz žgane gline

Prižigala sva sveče, 

kače ravnala

v loke mavric,

peresa krokarjev

zatikala v pasove ...

Risala sva zemljevide

drznih potovanj,

z dimom in truščem

podila zle duhove ...

Spala sva z odprtimi očmi

ob sapah bobnov,

ki so dolgo ropotali v noč ...

A ko sva le za hip 

spustila veke, 

je vrag pomočil prste v barvo

s cinobrom popackal

najin portret. 

Zdaj se sama vračam tja, 

kjer ulice opevajo najini imeni

in vonj pečenega kostanja

kriči od lakote po naju.

Ko bo utihnil boben v noči

se snideva spet spodaj, 

v jedkani kamri podzemnih globin

in spet ugledam tvoj nasmeh ...

platanas

Komentiranje je zaprto!

platanas
Napisal/a: platanas

Pesmi

  • 02. 03. 2013 ob 21:39
  • Prebrano 844 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 336.48
  • Število ocen: 11

Zastavica