Medla svetloba je
skozi priprta vrata
sama vabila v notranjost.
Vstopil si.
A na predpražniku
nisi podrsal stopal,
niti sebe očistil
naučenih besed,
ponošenih objemov
in zlizanih poljubov!
Kakor žep bi lahko
okrog obrnil priučene
svetovljanske manire
in v sobi ob mački
počakal,
da bi njen rep
prepoznal tvoj namen.
Šele, če bi miroval in bi predla,
bi smel stopiti v hram,
kjer te je čakala mana
s poosebljenega cveta.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gantarivana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!