voham maj in vrtnico
nisem še onemela
le v tišino sem skrila svoje srce
svoje telo sem s prtom svetlobe prekrila
in praskam temo na plan
nisem še umrla
stopicam z refleksijo življenja
božam dušo s toplino bližine
in inspiriram sebe za dan
odmikam se vrtu carstva
ptičjega petja želim si nazaj
ne, ne morem še
ne, ni mi čas pribil še zadnjo sodbo
voham te v maju ljubezni
voham te v razcvetu vrtnice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: spominčica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!