voham maj in vrtnico

nisem še onemela

le v tišino sem skrila svoje srce

svoje telo sem s prtom svetlobe prekrila

in praskam temo na plan

nisem še umrla

stopicam z refleksijo življenja

božam dušo s toplino bližine

in inspiriram sebe za dan

odmikam se vrtu carstva

ptičjega petja želim si nazaj

ne, ne morem še

ne, ni mi čas pribil še zadnjo sodbo

voham te v maju ljubezni

voham te v razcvetu vrtnice

spominčica