V noči tega vrta,
pleše šest plesalk,
oblečenih v belo,
in v noči tega vrta,
se daljšajo njihove sence
in sežejo do stare višnje.
Dež je zmočil njihova oblačila,
krila,
a one plešejo naprej,
plešejo, plešejo.
Obračajo se nazaj,
saj vedo,
da so tam stari znanci,
kličejo, da jih pokončajo.
Plesalke plešejo.
Približujejo se možu,
brez mesa,
bolest na dolgih,
tenkih rokah.
Ne verjamejo jim.