Tvoje

mahagonijeve oči

niso vredne

ene same črke,

trdnjava prikritih solza

pa vedno znova spočenja

hvalospeve o mojem

preteklem parkirišču.

Miljontič mečkam

ta brezplodni nesmisel

razdrapan od tesnobe,

polaščen mojih tetiv,

čepeč v vseh mojih aortah,

naslonjen na ličnicah.

Zdaj sem še pred poklekom

sposobna zaduhati

lažnivega manipulatorja

na razdalji

pet kilometrov

tudi, če

veter piha

v nasprotni smeri.

Hvala.

lizika