peniš se kot razviharjeno morje
zaganjaš se ob nas kot ob ostro čer
spodnaša nas tvoje plimovanje
najeda nas tvoja bridka sol
kot da ne ne čutiš
da nam ni mar
za nakaze bledolike
ostrozobe kreature
spačke brez oblike
in druge hlinjene stvore
tvojih nemirnih globin
in da ne brigajo nas strašljive spake
ki omejujejo ti misel in obsedajo spomin
iz višav kričiš na nas kot razjarjeni galeb
zlovešče krožiš nad nami kot jastreb jasnega pogleda
pa ne vidiš
kako majhni smo s tvoje perspektive
in da nam ni mar za tvoj visoki in nemirni let
kot želiš
se drobnoživo stopimo z ozadjem
slika je mrakotna
kot želiš
smo le nepomembna izmislica
nemoteči