Doma (Jožef Petkovšek)
V izbi vse tiho je bilo, tesnobno.
Kosili so molče, brez gospodarja.
Vsak v svojo smer strmel je in preudarjal,
kako to vzdušje bi končal turobno.
Povesila je mati k tlom žalobno
svoje utrujene oči, pretvarjal
se je bratec, da molk mu odgovarja,
a sestra se držala je puščobno.
Le tujec-sin strmel je tja v daljavo,
oblečen v črno kot bi bil s pogreba;
v tujini je pokopal želje vroče,
mladost zapil je, grunt, ime, veljavo;
zdaj vrnil se je, nebodigatreba,
a le gorje ga čaka še v bodoče.
A le gorje ga čaka še v bodoče: ko je Petkovšek dokončal to sliko (leta 1889) so ga odpeljali v norišnico na Studencu (današnje Polje), kjer je leta 1898 tudi umrl.
Hvala za - sonetičen opis Petkovškove slike. Lepa!
Lp, Ivana
.jpg "WALTER Amigo")
... UH - Spoštovani Dragi MATEJ ... Odlična ... 
hvala obema. Sicer je ta sonet že pred enim letom bil objavljen, a sem mu korenito spremenil tercine
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 26. 02. 2013 ob 12:35
- Prebrano 1106 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 180.5