Sama
Zvečer
v mislih
prečesavam nemir
v gladko prečo.
V razpredenih zankah
si poravnam ležišče.
Mehko si pokrijem telo
s koprenastim upanjem,
da se vrneš.
Zjutraj
v praznini
s hrapavo roko
pogladim tvojo blazino.
V mrzlih copatah
odgrnem zaveso
in stopim v kuhinjo
da skuham kavo
za dve skodelici.
Tvoja te čaka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
- 24. 02. 2013 ob 21:12
- Prebrano 682 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 299.45
- Število ocen: 12
