Bila je v rdečem
... dokler je nisem slekel.
Tudi potem (ponoči) je bilo dosti rdeče.
In preden se je v karmin odelo jutro,
me je še neprebujenega (rdečečih lic)
povprašala: A sva?
In jaz sem jo
kot rusast bik (kot irs morda)
debelo pogledal
z rdečimi očmi.
Tisti čas
pa se je onkraj reke
z neke rože
usul plaz
škrlatnih cvetnih lističev
v tišino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 24. 02. 2013 ob 19:42
- Prebrano 758 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 321.55
- Število ocen: 11
