Presneta packa godrnjava,
jesenska, to bo pesem prava!

Ptice pevke si odselila,
divje kostanje na glavo spustila.
Sonce mi v meglo skrivaš,
z listjem potke mi zasipaš.

In v tem naj tvoja bo omika?

No, je res, da moja roka
za pravimi kostanji stika.
Rada šipek nabiram s trnovih vej.
Najbolj rdeč je
in lepši kot prej.

Ampak, presneto!
Ne maram te, res.
V oklepu oblačil stojim
in čisto do dna v srcu trpim.
Veš zakaj?
V noge me še vedno zebe!
In prav res,
veselim se tople grede!

Zalka Grabnar