Zaspano oko

počasi leze skupaj

do prvih sanj.

Premične slike

kot film ki teče,

gledam v temi.

Ni podnapisov,

vse je jasno,

razumljivo.

In ni snega,

ne burje, ne mraza,

le topel zrak.

Stopam v kratkih rokavih

in sanjam pomlad,

kako diši po zelenju.

Znova je oživel čas,

ko grem čez travnik

in se umikam cvetom.

Jih gledam v razdalji,

v njihovi zemeljski vazi

in sonce me greje.

IŽ-lev