V nočeh
otrplih od mraza
včasih predme
vznikne
tvoja posrebrena silhueta.
Zaobjame me
tvoj topel pogled,
čeprav je za nama ostala
le izhojena steza mrtvih besed
in najin šepet
vpet nad tihoždečim
okolišem.
Včasih te čakam
pri cestni svetilki,
ki s svilnato svetlobo
obliva
zimski pejsaž,
dokler se
ne naveličam
in grem ...
Lepo!
čeprav je za nama ostala
le izhojena steza mrtvih besed
in najin šepet
vpet nad tihoždečim
okolišem.
Lp, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lizika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!