Super si ujel minevanje časa in človeka. Poglobljeno, prepričljivo, metaforično. Mene zmoti naslov in ponovitev tik - taka v pesmi. Zdi se mi resna, ta tik - tak pa tak šablonski, in neresen - no, ne rečem, saj je tudi tista škatlica (pravzaprav nenadno dvignjen pokrov) strašljiva, iz katere skoči luškan pajac. Kaj meniš?

Lp, Ana

V pesmi ga bom obdržal, ker mi drugače tam nekaj manjka in to mi najlepše paše na tisto mesto. Še všeč mi je kot "zvočni učinek" ;) Če si ga predstavljaš kot glasno tiktakanje v tišini, se mi ne zdi, da zbija resnost pesmi.

Glede naslova pa se strinjam, da bi bilo boljše spremeniti, da ne bo ponovitev moteča. Hmm... Je za naslov boljše "(skozi) teleskop/daljnogled" ali "v krogu"?

Hvala za pomoč :)

Sem našel, se mi zdi, da kar najboljšo varianto za naslov: "Časoskop", torej nekakšen pogled v čas, (ki hkrati še ujame to, kako je življenje skopo s časom.) :)

Kako si pohitel do polnoči, kot blisk v eno smer časa, a vendar v sklenjen krog osebe

super, lp

Hvala :)

Boljše je, in zdaj ko jo že ne vem katerič berem, bi mi bilo pa super, če bi bila brez zadnjega verza ... Viš, vsak dan jih beremo drugače, te pesmi (naj bo svoje ali od drugih ;).

Lp, Ana

Ja, mogoče res - z dečkom se čisto lepo konča. Samo ali je potem še vedno razvidno, da si že veš čas na istem mestu in si možen razplet izbire samo predstavljaš, ter da se na koncu (in na začetku) še vedno sprašuješ isto - ker je v bistvu to skoraj hkrati?

Nikoli ne vem, koliko smem skriti pesem v simbole in metafore ter kako podrobno moram napisati pesem, da bo tudi bralec prišel do tega, kar sem mislil jaz. (čeprav me ne moti, če si drugače interpretira) :)

Zelo zanimivo vprašanje: se mi zdi, da smo bralci različni, eni imajo radi vse evidentno, prikazano natančno in obožujejo gladke pesmi, drugi si obliznejo bralski jezik, če je pesem prepredena z metaforiko, simboliko, če je večplastna in večpomenska, nagubana, da se kar potunkaš v njene prekate;)

Še posebej pa se mi zdi, vsak v pesmi vidimo nekaj drugega, naj si pesnik še tako prizadeva biti razumljen - meni se zdi, da pesmi večinoma berejo/mo tisti, ki si želijo razumeti sebe ... Gre najprej seveda za to, ali je nek del bralca nagovorjen in potem pesem odzvanja v njem tako, kot jo je prebral, ne glede na pesnika.

Zato bi ti vsak od bralcev (če bi imel dovolj časa in volje) povedal, kako vidi pesem in seveda sem prepričana, da bi vsaj v detajlih videli vsak nekaj drugega ... In to je pravzaprav čarobno, ne?

Jaz na primer (če bi bila ta pesem moja, ampak ni), bi jo še malo oklestila (in še vedno bi imela ves ta pretečen in navidezni čas in vsa vprašanja, ki ne dobijo pravega odgovora):

Ura je pretekla prvo uro.
Prepušča ti veliko izbire -
skoraj preveč.
Katera je prava?

Zunaj zapojejo ptice -
oznanjajo kratko pomlad.
Vse cveti in uspeva; tudi ti
se kot popek odpreš svetu.
Skupaj tvorite šopek.


Tik - tak.
Žveplena megla iz grla pari
v žgoče sonce poletja.
Izsušena tla pokajo
in v razpokah se razrašča dvom.
 

Je to prava izbira?
Kazalci zarežejo v jesen.
Oči ti pokrije motna koprena
in obraz krasi zgubano blago.
Ob mrzlem ognjišču si - sam,
v majhnem mlinčku

je prava - ni prava
melješ preteklost.

Ura odbije polnoč
in spet si majhen deček.
 

No, zdaj pa res končujem, da ne bo preveč ;)

Lp, Ana

Ura je pretekla prvo uro.
Prepušča ti veliko izbire -
skoraj preveč.
Katera je prava?

Zunaj zapojejo ptice -
oznanjajo kratko pomlad.
Vse cveti in uspeva; tudi ti,
se kot popek odpreš svetu.
Skupaj tvorite prelep šopek.
Je to prava izbira?

Tik - tak.
Žveplena megla iz grla pari
v žgoče sonce poletja.
Izsušena tla pokajo
in v razpokah se razrašča dvom.

Kazalci zarežejo v jesen.
Oči ti pokrije motna koprena
in obraz okrasi zgubano blago.
Ob mrzlem ognjišču si - sam
v majhnem mlinčku
melješ preteklost
za poslednji obrok.

Ura odbije polnoč
in spet si majhen deček.
_______________________
V kitici pri poletja že izrazim to vprašanje "je to prava izbira" z dvomom, zato bom vprašanje pustil pri pomladi. Zadnji verz bom izpustil, ker je res boljše brez njega. Seme bom spustil, je nepotrebno, brez prelep pri šopek mi je pa malo prazno... Tako nekako :)

Danes sem jo prebrala znova. Vanjo je zajet tik tak časa in tik tak srca in tik tak prisile in odločanja, od rojstva do smrti - še posebej pa mi je všeč zaključek, ki nakazuje ciklično prerajanje in tudi zdrs v druge razmisleke (morda gre za potovanje v času?). Čestitke,

Ana

Ni ravno potovanje po času, bolj tehtanje vseh mogočih variant - v pesmi bolj podrobno le ena, z malo bolj pesimističnim koncem, na katere tir vsaj delno pride vsak. In hvala :)

Še 11 minut ... bomo počakali? :)

Čestitam! :)

Jaz danes ne, ker mislim da vem v katero smer moram - mogoče jutri, ko bom spet v dvomih, če sem se prav odločil ;)

Hvala :)