Si že kdaj pomislil, kako bo, ko boš star?

Ko boš sence menjaval z otroci?

Ko boš v soncu videl le prekletstvo?

Ko bodo temni oblaki tvoji edini prijatelji?

Ko boš trohnel v krsti

in jokal … in jokal … in jokal …

prašne solze.

Jokal za življenjem,

jokal za smrtjo,

jokal za trpljenjem,

jokal za veseljem,

jokal za svetom,

ki se bo odvrtel … naprej … brez tebe.

In ti boš sam.

Ničesar ne bo.

Ne sonca, ne senc.

Niti svetleče svetlobe, ki so ti jo obljubljali.

Ničesar.

Samo ti in tvoje prašne solze.

Helena Zemljič (MalaSenca)