
Njihovo vesolje ni črni madež na popolnosti stvarstva.
Oni imajo prijazna sonca z marjetičnimi koronami,
brez napihnjenih rdečih velikank
in nestabilnih supernov tik pred eksplozijo.
Planeti so kockasti in trapezoidni,
ozaljšani z auroro borealis,
razporejeni v zvezdasta socvetja.
Prebivalci imajo energijska telesa,
ki ne trepetajo pred minljivostjo.
Ljubezen pri njih je veliko več, kot le delovanje
feniletilamina na živčni sistem.
Ne poznajo vojn, v žičnate ograde ujete svobode,
niti klavnic za dvo in štirinožne prijatelje.
Bogovi niso namišljeni in ne spijo v zlatih tabernakljih,
neprestano servisirajo perfektno delovanje stvarstva.
In za srečno življenje ne potrebujejo velikih teorij poenotenja,
niti strun
temveč le melodije.
srečko, to je ona viša dimenzija našeg doma, od kud smo došli i kamo se vraćamo nazad... kažu - blago onima koji vjeruju, a ja dodajem, još više onima koji znaju to iskazati na ovako lijep način i podijeliti to s drugima!
Čestitam!
lp, vida
Zanimivo, spraviti v tako kratko obliko cel ZF roman s fizikalnimi pritiklinami vred. Konec super odpre drug svet, ker je tako raznoliko pomenski. Čestitke,
Ana
Vida, me veseli, da o zadevah izven okvirjev tega sveta razmišljava podobno.
Ana, hvala za komentar.
Lep pozdrav. Srečko :)
Se še vedno vračam k njej. Sem vedno sumila, da je bistvo vsega melodija. In tisto servisiranje bogov pa res dokončno pomiri.:)lp
Tale pa v zameno za upanje, zate:
sreč-ku
srečko se vedno
z ravno črto počeše
na dvojno prečko
![]()
O platanas, pesem zame ;)
Hvala, v čast mi je.
Lep pozdrav. Srečko :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!