manja je tako polna nasmeha
njen pogled išče odobravanje
umika se oviram
njen zvonki glas jih raztaplja
kdo lahko zadrži
sile v mladem drevesu
ki s koreninami
vztrajno razbija skalovje
manja čuti v sebi moč
tisto prvinsko hlepenje
po biti in ustvarjati
ljubiti in rojevati
kdo lahko zadrži
naraslo vodo ki se razliva
preko nemočnih bregov
da napoji polja
Kako lepo napisana, všeč mi je vse "življenje", ki iz pesmi sije v zimski večer.
Lp, Lea
Poslano:
21. 02. 2013 ob 23:11
Spremenjeno:
21. 02. 2013 ob 23:16
Hvala, Lea!
LP, mcv
le tisti, ki si umišlja ... ostali pa so nagrajeni z njo
;) suverena, čeprav naj bi spraševala ...
lp,
Jure
prašeg, še nisi slišal za žensko ime Manja?
ker pa v pesmi niso uporabljene nobene verzalke, tudi imena nisem pisala z veliko.
LP, mcv
Ahh. Ne nisem :) Ja, saj je lepše tako, da je enako drugemu. Res je fajn pesem, samo tale manja mi je zmedo delala ;)
Hvala, prašeg! Lep vikend! mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!