V kraju kjer je moj glas  prvič zazvenel,

stojim na trgu prepolnem ljudi.

Trudim se, da prepoznala bi par oči,

morda zaslišim znani glas.

Pogledi so povsod,

a mimo mene grejo,

glasovi glasni, kot da kričalo bi nebo,

mi znano ne zvenijo.

Čisto tiho, da ne zmotim njihovih namer,

obrnem hrbet jim,

in upam, še dolgo po tem,

da kdo bi zaklical moje ime.

Adijo prelep (a tuj) rojstni kraj.

Barby