Dobila sem jo,
od domačega psa,
on od drugega,
zdaj stekli hodimo po svet.
Držimo se blizu ljudi,
pohlevni in slinasti,
polni počasnih besed
lovimo še en dan.
Poslano:
21. 02. 2013 ob 07:46
Spremenjeno:
21. 02. 2013 ob 13:34
Poslano:
21. 02. 2013 ob 09:05
Spremenjeno:
21. 02. 2013 ob 13:34
steklina "žival" pripravi do tega, da se tudi zapodi tja, kjer se prej ni upala. En dan smo spali pod zvezdami v Ribčevem Lazu (bohinj), ko je zjutrej prijateljico zbudila lisica, ki jo je cukala za lase ... jojo - se jo je otresla, in na srečo je ni ugriznila - tako vedenje je značilno za stekle lisice, sicer se vsak normalen ljudi izogibe ;) Pogum, ki ga dobiš ob steklini pa mi je in ni uganka ;)
lp
Super pesem! tvoj način pisanja mi je zelo blizu in zelo všeč, ker je tako svojstven in v tako bizarnih stvareh,IN GNUSU dodajaš noto estetike! LIKE IT!
Pozdravljena majamiloševič,
sem vesela, če so ti pesmi všeč, včasih potrebujem nekaj...nabiranja v sebi...
da pride kakšna prava ven, če pa, hvala ti in mi je v veselje.
Želim ti lep konec tedna,
hope
Živijo ruj,
ja, pravijo da za steklino veljajo neka posebna znamenja v obnašanju,
poskusila sem se dotaknit, je pa še nisem...imela.
Tvoja prijateljica se je sigurno zelo ustrašila, kdo se pa ne bi...
Za pogum ob steklini pa tudi jst ne vem kako in od kod...
Lep večer, ruj,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!