Nedolžen si
Nedolžen si, ko te izpljune materino telo
in ko ti srce vstane iz ljubezni mrtvo
in zardi.
Brbotajoče rane vase zaprejo kamenje
in pikajoči trni zapredejo žile
med rastlinje in ohromijo dušo.
Ostaneš zadaj. Spodsekuješ se
in veš, da te je z vsakim zamahom manj.
Dokler ne ostane le otrok,
nedolžen in gol.
Sam
z mačeto.
Nedolžen si, ko te izpljune življenje.
Izvrsten bivanjski krik ali opozorilo ali preprosto "povzetek" tragike človeškega življenja, podložen z bolečo ironijo. Čestitke tudi k prispodobam.
Poslano:
21. 02. 2013 ob 08:22
Spremenjeno:
21. 02. 2013 ob 09:17
in nadložen z optimizmom. (kar je lepo presenečenje, čeprav se do tja pride po Evelynini "žagi") Ostrina, ki privede do nečesa zelo jasnega in spet živega. kljub omahovanju, pesem pristane na dobrem mestu. Ostrina obupa in črnega naboja ... "ihta" po poti pa je kar tipična ;) škoda, da je orientacija v krik. jaz vidim premagovanje krika - krik kot sled, ki bledi v moje zdajšnje mesto, ... vse prej kot moreča bolečina. Verjetno se ženske in moški res razlikujemo ;) hihi
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
- 20. 02. 2013 ob 18:25
- Prebrano 824 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 492.3
- Število ocen: 12