Kadar poneso k pokoju
me nekoč iz rodne hiše
tja na britof, med mrliče,
ali, če bom padel v boju

in na tujem v skupnem grobu
našel zadnje bom ležišče,
naj takrat nihče ne briše
solz si iz oči; v tem grobu,

glejte, spal bom jaz bolj trdno
in vsekakor bolj brezskrbno,
kakor v perjanicah vi!

Če pa komu le utrnila
se bo zame solza mila,
naj jo skrije pred ljudmi.

Matej Krevs