... in potem se nenadoma zgroziš, zavedajoč se džungle, ki te obdaja:
skozi razbohoteno rastlinje, prinešeno iz vseh koncev sveta, se ti ob noge
prismukajo mačke vseh mogočih pasem, pes ti grize copate in praska
po vratih, otroška soba spominja na gozdno poseko, ki jo je obiskal tsunami,
nekje slutiš debelovitega pitona in leglo belih mišk - nabavljenih za njegovo 
kulinarično zadovoljstvo - ti cvileče najeda ušesa, tarantela se plazi po terariju,
roji muh, komarjev, pršice, srbci, opičji otroci, premikajoč se kot džungelske sence,
žena vse bolj podobna gorili in ti - ti, ki se za hip počutiš kot bengalski tiger - divje -
želiš zarjoveti, kar zaslišiš plenket odletelega kronskega zamaške z rosne steklenice
in že se mačje tiho potuhneš v zavetje fotelja ter se strahospoštljivo zagledaš
v brzeče slike TV-ja kot neandertalec v plamene čuvanega ognja. Odrešen.
 

Tomaž Mahkovic