Dragi moj sin,
ne veš kako trpim,
kako polomljeno mi je srce,
vendar ljubim te močno,
to se nikoli spremenilo ne bo.

Živim iz dneva v dan,
pa naj bo še tako krasan ,
v meni ni več sanj.

Oprosti otrok moj,
ker ne more biti ves svet tvoj,
a kako naj grem zate v boj,
če ti si se predal
upov novih se nisi nadejal.

Odraščaš mi pred očmi
in upam....,
da sem ti ljubezni toliko dala,
da te bo pokonci držala.

Kadar se jezim,nate kričim
vedi to je iz ljubezni in bojazni,
da če nadaljeval boš tako,
nekoč ti bo hudo,
kot meni je danes bilo,
ko kot strela me je prešinilo...
da te lahko izgubim....
tebe ki ,neizmerno te ljubim.

Če boš še padel,
pa me ne bo ob tebi,
ne poklekni in obupuj,
vstani pogumno in se bori,
nikar,nikar ,slabemu se ne pokori

Miša Topolovec