Pa saj luna je ista,
luna je ista kot bila je nekoč.
Le midva drugačna,
le midva sva lačna,
le midva brezupno strmiva v nebo.
Gledam tvoje solzne oči,
rad bi ti pomagal,
pa ne zmorem,
rad bi te nahranil,
pa nimam...
Vse bi dal.
Raztrgal bi si kožo,
razparal srce,
prodal bi se kot kurba za par fičnikov,
le da bi,
le da bi ti bila srečna.
Ne glej je!
Luna ni kriva,
ona bo tam tudi ko naju ne bo.
Luna je ista kot bila je nekoč,
le midva drugačna,
le midva sva lačna,
le midva brezupno strmiva v nebo.
Maja Miloševič
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: majamiloševič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!