Nocoj povsod snežiš.

Nežno, nežno snežiš

na moje skoprnele očake,

na moje sramežljive doline,

na moje gluhe loze,

na moje zapostavljene puste.

Prav povsod snežiš nocoj.

Na planjave in zakotja

rahlo sipaš

kosmičaste poljube.

Jaz pa se raztapljam

v bingljajoče zvončke,

v frfotave metulje,

v krhke češnjeve cvetove,

v drobna lastovičja krila.

Raztapljam se v pomlad,

ki je v nama zopet vzklila. 

Marko Skok - Mezopotamsky