Obiščem te

Odsotno momljaš

da si pred oltar peljal morsko deklico

Ko te vprašam Katero

praviš da si jo našel v ločju

med bučanjem vetra

z irisi v laseh

Še sprašujem

Dolgo tiho zreš v daljave

nato navržeš: Plesala sta polonezo

Čas teče Spet se zapreš vase

na hodniku ropotajo kovinske postelje

nato izpred vhoda odpelje rešilni avto

Na jasi narcis si česal njene kodre

z rmanom sta hranila bele gosi

iz njenih plahih ust so se rojevali mehurčki smeha

Zapreš oči in sam nadaljuješ to pot

Počasi se zavem da sem se zasedela

v dolgih urah ob postelji

Otožno se dvignem Žal mi je da odhajam

zaklenem vrata tvoje sobe

znajdem se na cesti

vrvež ljudi in oglasov

nič resničnejših od morske deklice.

Beatrice Reiniger