Veje, ki so me skrivale
Korenine mahu pod jelšami,
medel si suho listje z mene
in trgal proč veje, ki so me skrivale,
tvoji sklepi so pokali, ko si lomil visoko praprot,
da nisi videl mojih trnjev
ali pa si jim samo kljuboval,
imel si krvave roke
in rdeče kaplje so plodile bele cvetove mojih ramen,
zagrizel si v lubje, ki jih je poslednje varovalo,
dišalo je po divjih vrtnicah in medu,
da nisi čutil okusa po zemlji
ali pa se zanj nisi zmenil,
pod skorjo si našel
par otrdelih šipkov,
brzice čistega hrepenenja,
šoja je odletela z veje, petje taščic je utihnilo za hip,
zaplaval si v bister zrak nad tlemi,
zaletaval si se v debla dreves,
nisi čutil udarcev
ali pa ti jih ni bilo mar,
rasel si v drsteči potok z vonjem cvetočih kostanjev,
in nisi vedel, da so med tvojimi lasmi
jelenovi rogovi.
To pa kupim.
s skalpelcem sem si prostor v sebi naredil - zanjo
krasna moje pohvale
Hvala vama za komentarje, Levček in Ruj!
Pozdravček, Beatrice
Všeč mi je gozdno okolje in 'preobrat' na koncu. Pomensko.
LP, mcv
Super je :)
.jpg "WALTER Amigo")
... PRAVA Spoštovana Draga BEATRICE ... 
Hvala vam, Modri cvet, Prašeg in Amigo ... :)
Pozdravček, Beatrice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
- 17. 02. 2013 ob 11:28
- Prebrano 1117 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 392.77