Ptičja perspektiva

Razpet si med vzporednicama,
ki razpolavljata hrapavo ploščad.
Prsti se krčevito oklepajo obeh strani,
medtem ko tvoje obličje plahuta v ostrem vetru časa.
V njem poplesujejo zrna dvoma,
ki vrezujejo pekoče rane v tvojo krhkost,
mimo pa v obeh smereh brnijo pošasti,
ki ti vlivajo strah v kosti.

Nazaj nočeš,
ker je tam isto
in naprej nočeš,
ker je tam tudi isto,
ampak če si, kjer si,
je spet isto
in tudi tega nočeš.

Edini izhod je,
da razpreš dlani
in se prepustiš vetru časa,
četudi je poln zrn dvoma.

In upaš,
da bo sčasoma bolj blag in topel,
da boš v njem lahko prosto jadral
in z nasmeškom opazoval sivino ceste.

In upaš,
da boš ob brezvetrju pristal na lepšem.

prašeg

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 02. 2013 ob 18:52

Mi je všeč ta Ptičja perspektiva. Malo me zmoti preobloženost (predvsem s pridevniki) v začetku. Bi jo samo malce oklestila, da bi bila takale:

Razpet si med vzporednicama,
ki razpolavljata ploščad.
Prsti se oklepajo obeh strani,
medtem ko tvoje obličje
plahuta v vetru časa.
Veter je poln zrn dvoma,
ki režejo rane v tvojo krhkost,
mimo pa v obeh smereh brnijo pošasti,
ki ti vlivajo strah v kosti.

...
Nekako tako ;-) Kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

prašeg

Poslano:
16. 02. 2013 ob 20:46
Spremenjeno:
16. 02. 2013 ob 21:47

Ufff! To pa ni samo malce ;) Se strinjam, da je malo preobloženo, vendar se ravno vsem pridevnikom ne želim odreči. V spodnjem delu te kitice je bilo na par koncih res preveč.. Mogoče tako:

Razpet si med vzporednicama,
ki razpolavljata hrapavo ploščad.
Prsti se krčevito oklepajo obeh strani,
medtem ko tvoje obličje plahuta v ostrem vetru časa.
Veter je poln zrn dvoma,
ki režejo pekoče rane v tvojo krhkost,
mimo pa v obeh smereh brnijo pošasti,
ki ti vlivajo strah v kosti.
 

Ležeče bi, poleg tistega kar sem že, še lahko vrgel ven, čeprav meni se zdi zdaj že dosti bolje.. hrapavo, krčevito in pekoče bi pa zagotovo rad obdržal. Mi pa ni čisto všeč ponovitev vetra, a ne vem, kako bi to lepše izpeljal... Če zvežem stavka z veznikom "ki", potem imam dvakrat zapored ki, kar zveni še slabše... Kakšna ideja?

In hvala za pomoč :)
 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 02. 2013 ob 21:33

Heh, ja, vidiš, kako te mrcvarim, ampak je super tole tvoje razmišljanje in sploh je bil to edini namen, da se ti sam spopadeš s pesmijo ;) Seveda ti najboljše veš, kaj mora ostati in kaj lahko brez škode (ker nič ne prida) odstraniš. Glede vetra, morda:

medtem ko tvoje obličje plahuta v ostrem pišu časa.
Veter je poln zrn dvoma,

Lp, Ana

Zastavica

prašeg

Poslano:
16. 02. 2013 ob 21:50
Spremenjeno:
16. 02. 2013 ob 21:52

Hmm... Veter mi je še vedno bolj všeč na tistem mestu. V bistvu me ne moti ravno ponovitev - bolj me moti sam zven. Ves čas se mi je zdelo, kot da nekaj manjka in še ob prejšnjem stavku je bil tale: "ki režejo" malo nespretno postavljen. Mislim, da bom naredil tole, mi zveni dosti bolje:

V njem poplesujejo zrna dvoma,
ki vrezujejo pekoče rane v tvojo krhkost
.

Bom kar spremenil na originalu.
Zdaj mi deluje dosti bolje, hvala za tole mrcvarjenje ;)
 

Zastavica

li

li

Poslano:
17. 02. 2013 ob 19:05

všeč, zelo...

lp

Zastavica

prašeg

Poslano:
17. 02. 2013 ob 19:52

Me veseli :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 02. 2013 ob 20:34
Spremenjeno:
17. 02. 2013 ob 20:36

Zdi se mi, da zdaj jadra nad istostjo. Ko je perspektiva pomemben del odločitve o poti. In upanje na smer, ki bo manj bolela. Čestitke,

Ana

Zastavica

prašeg

Poslano:
17. 02. 2013 ob 20:35

Hvala! :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

prašeg
Napisal/a: prašeg

Pesmi

  • 16. 02. 2013 ob 11:03
  • Prebrano 1252 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 417.27
  • Število ocen: 14

Zastavica