nekoč srečna reka zdaj odteka
je jezna pojde preko brega
na nič se ne ozira
polna je prezira
bežimo bežimo ljudje
saj ta reka prekletstvo nose
vasi cele uniči
ljudje mrtvi so pri priči
ko je vsega konec
sliši se le še cerkveni zvonec
ljudje požrešni smo bili
je resnica a vseeno to boli
vsi le denar hoteli
kar ni možno doma bi imeli
reko smo onesneževali
krvave roke v njej si prali
kruta je narava kruto je maščevanje
zastonj je zdaj vsako reševanje
Pozdravljen,
naj nadaljujem, kjer sem končala v komentarju tvoje prejšnje pesmi. Obstaja tudi možnost, da pesem iz rime spremeniš v prosti verz, na primer takole:
reka odteka
prestopa breg
polna je prezira
ljudje bežimo bežimo
reka nosi prekletstvo
uničuje vasi
ubija ljudi
požrešne in plehke
ranjene in reševalce
ljudi, ki smo jo nasmetili
in si v njej prali krvave roke
konec je
narava se maščuje
Še sam se malo poigraj s tem, kako je možno spregovoriti o reki - zanimiva je še ena "vaja": vživi se v reko, pripoveduj v prvi osebi, a reke v pesmi ne omeni.
Lp,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: novacki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!