SONET ZA SOSEDA
Nikakor ne vem, čemu tekmujem ?
Spet prvi soncu počešeš obrvi,
spet si prvi jutru razprl dlani,
tvoje okno je prvo, čujem.
Prvi greš spat,
prvi bereš novice,
še mene izvijaš iz lastne resnice
in pridem do vrat.
Naj te ne jezijo,
dnevi predolgi in te hromijo.
Če zavidaš mi čas.
Le zakaj tekmuje v nas ?
Čas, ki ga preveč je ali premalo.
Zame je jutro, pijva kavo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandra Kocijančič
- 15. 02. 2013 ob 23:09
- Prebrano 729 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100.4
- Število ocen: 3
