Pesem.si - breza - Toliko o ljubezni - Astragal se razčleni med stebrom in kapitelom. Ne premakne se

Toliko o ljubezni
Komentarji (10)

Toliko o ljubezni

Astragal se razčleni med stebrom in kapitelom.

Ne premakne se več, dokler steber ne poklekne.

Razčlenjena med tabo, mano in mano,

nebeško hrano, krožim

v čudoviti sopari zemeljskega lonca.

Prekladam se s krožniki iz enega v drug prostor.

Pet korakov od ognja do mize in nazaj

z mize v vodo,

iz vode v počasno kapljanje

do sijaja medlega odseva

na dnu čistega krožnika,

ki zveneče utihne na polici mraka za

vrati na orehovi kredenci.

Z nobeno od svojih petih zajemalk

nisem zadovoljna.

S katerokoli ti napolnim krožnik,

zagodrnjaš in čudoviti duh

naenkrat postane težak, zoprno pekoč.

Močno me uščipne za nos.

Oči se same od sebe solzijo

in želodec se skrči, da si niti z jezikom

ust ne morem več odpreti. Molčim.

Kako dolgo molčiva!

V trenutku tisočletja

tudi kamen spregovori

z iskrivo svetlobnimi glasilkami.

Razsvetli prst,

mečico in vrat do popka in še nižje,

vse nižje in vsakič tišje odmeva v stišje.

Grofi ga slišijo v peterolistni rozeti,

kralji v kroni, pritlehni med votlimi zidaki,

ko freskanti obnovijo lunete nad portali.

Takrat angeli odprejo oči in bedijo nad krili,

ker hadske zverine razklenejo čeljusti,

prilezejo svinge in grifoni, ki

z baročnimi kačami pod okni,

čuvajo sanje o večnosti.

Glej, ljubi, na dvorišču najinega hrama

ne brbota Valentinova fontana.

V kristalno ledeni brizg

mimo mehurčkov ujetega diha

strelja Feniksov mladič.

Ah, tepček, tako nikdar ne bova zadihala!

Streljaš mimo

in naravnost v zmrzal prsti

med brazdami ujetega časa.

Iz jalovih poganjkov

se lahko osuje le zrela lakota,

ti pa še misliš, da sem zeleni vrt,

ki bo zdaj zdaj

sam od sebe skočil na tvoj krožnik.

breza

<< Prejšnja Naslednja >>

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
15. 02. 2013 ob 22:42
Spremenjeno:
17. 02. 2013 ob 14:40

Toliko o ljubezni - na simboličen, figuraličen, umetnostno zgodovinski in običajno kuhinjski način! Pesem je polna besednih iger, ki presenetijo, delujejo igrivo in duhovito v sicer težkem ozračju masivnih kamnin in pošasti in lakote, ki izvira iz napačno doziranih zajemalk življenja. Pesem v taki kombinaciji deluje čarobno, zaradi česar začara, kot ljubezen ;)

Čestitke,

Ana