
Vse tvoje.
Brez imena.
Brezimnost.
Drseti med dotiki.
Čutiti črto zbrisane samote,
počasno lasišče žita,
razsuto bližino vod.
Na tisti strani,
kjer se noč dotika hrbta,
je gola pesem
in tvoj izdih.
Tenkočutno in čutno. Besede so nanizane krhko in brhko, nežno kot tančica razgrinjajo tkivo vsebine in sporočilo pesmi, ki je večplastno in odprto različnim interpretacijam. Sama vidim tisto stran kot energijo, ki se po smrti razblini v vesolje, v neskončne širjave in globine, a še vedno je. Za hrbtom ima noč, pred seboj pesem. Golo, tako, ki se samo še občuti. Zbrisana črta samote pa je prehod, ki mu rečemo - smrt. Ali raje - slovo. Čestitke tudi k odličnim prispodobam.
Še dobro, da imamo svoje - na tisti strani" in če nam uspe še tvoje moje je toliko slajše in prijetno na otip:))).
lp, ajda
Kako zanimiva in nove plati razumevanja pesmi, četudi svoje,odstirajoča utemeljitev podčrtanke, urednica Kerstin....R
Razmišljam, kako skrivnostna in mogočna je beseda....ravno zato, ker nam zbira toliko odtenkov istih, kaj šele drugačnih barv....v dopuščanje, bližanje, valovanje :)
Ruj, kaj vse JE na drugi strani... ;)...hvala za tale posnetek, sploh ga nisem poznala!
Ajda, pravzaprav je otip res drugačen od vida, sluha, okusa, vonja....nekako najbolj zavezan mojetvojemu... ;), že skoraj Ista, Ena stran....
Pozdrav vsem trem in hvala, Majda
Majda, tako čarobna je. Ta razsuta bližina vod premakne veliko v meni. Čestitke! Lp, P:)
Ja, Majda ti si en sam velik izvir pesniškega bogastva. Čestitam za to podčrtanko.
In te objemam
Andra
Mucamaca, le naj ti čara voda razsuto občutljivost premikov...
Andrejka, hvala! :) Objem tudi tebi!
LP obema, M.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!