
Hodim hodim ne oziram se nazaj blizu je dvigalo,ki pelje me v drugi svet
glasovi so brez pomena jim odgovora ne dam vzpenjam se visoko priznam da me je strah,
ko pogledam dol v prsih stisne me zdaj živ naslednji trenutek mrtu odločitev moja je
pogled in skok veter me objame kot ptica letim me nihče ne prizadane.
Hodim po oblakih gledam dol na svet če so to nebesa potem sem vesel
vrata so ogromna lahko gre skozi debeluh tukaj vsi poeti rabiš le posluh
zame to je višek raja kjer vsi popolni,lepi in veseli nihče ne išče druzga kraja
sproščen diham si oddahnm preprost le grehu se odmaknm
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: novacki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!