Nemir in hrepenenje
Za senco svobode skrijem nemir,
ki pojavi se včasih,
okrog polnoči.
V ležeči podobi si naslikam tvoj obraz,
spodviješ roko pod moj vrat.
Tišina je topla in čuden je zvok,
Vdihnem ko izdihneš sebe v zrak.
Le nemir plapola,
kot cigaretni dim se ovije mi čez oči.
Zapeče in zaboli misel, da
hrepenenje te rojeva,
v mislih pretrganih,
goreče srce.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 12. 02. 2013 ob 21:42
- Prebrano 614 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 116.7
- Število ocen: 4
