Morilec pušča krvave kaplje v snegu,

trdi veter nosi krike v laži izgubljenega,

in usoda lovi brezsramnika na begu.

Tek med zlato pšenico,

in spremljajo me šepetalke ptice,

jaz, ki iščem mrtvo pravico,

nikjer ne najden nje, resnice!

Tečem hitreje!

Nočem vonjati krvi nečiste,

in ne slišati krike vse tiste!!!

Ustavim se.

Junaško,

kot vojaki v smrtni bitki,

se ruši pšenica zlata,

trenutki zadnji so britki,

in tla kamor padam iz blata.

Oh... Usoda...

Penelopa