Iščem.
Ne jočem. Ne obupujem.
Samo za trenutek je vsega preveč.
Z glasbo v ušesih, ki ne utihne. Nočem.
Besede včasih povedo, da nisem edina.
Drugi so čutili podobno.
Želeli.
Se vse ponavlja? Se je vse že zgodilo?
Simbol v vsem.
Padcu lista. Počasnemu taljenju snega,
čeprav ga sploh ni, pa bi lahko bil.
Spodobilo bi se.
Sonce pa ... je in ni.
Status quo.
Nežni glas preseka rjovenje, a ni neprijazno.
Mogoče bi moralo biti. Kruto.
Presekalo bi mrežo neumnih če-jev.
Tavam.
Namesto, da bi spala, poslušam melodije kitar
in tisto smrtno rjovenje, ki boža.
Besedila ne razumem, ker sem v mislih.
Zmešnjava.
Nič ni jasno. Vse je jasno.
Smejim se odsevu v ogledalu.
Cinični dodatek je za druge.
Potem izgine in je malo jeze, jočem pa ne.
Ni vredno.
Turn the night into day.
Ujamem. Ohja.
Rada bi našla. Rada bi bila najdena.

Sydelle