V izložbo svojega življenja pa postavljam prijazne nasmehe
in srnjačkove skoke strahu,
zardela lica zaradi prelahko dekodiranih misli (ne)znancev,
škornje z visoko peto,
do popolnosti izpiljeno igranje
zdolgočasenega tipkanja
po dizajnersko oblikovanem telefonu
in parfum.

Vse stoji,
luči pod ustreznim kotom,
svet za steklom neskončno ločen. 

Polona C. Pegan