REKA V MORJE
Reka je bila spoznanje, a te je utopila.
Čemu ti njena mračna past ni dihati pustila?
Svetla, ti, ki zanjo si prozorne oči imela,
zaman so njena hladna nedra ti utripe vzela.
Sedaj na svili proda si vsa lahka obležala,
prhka vesoljnost sile blage ni te varovala.
Nedolžno mučno, strašno težka, dih zadrževala
si v sebi, a na spolzkem koncu si se le predala.
Nad meglo prepletena z vetrom duša je obstala,
Nekam bi šla rada z morjem, če bi mogla, znala ...
Z reko kalno združena si v Niču nič postala.
Da reka teče v tvoje morje, več ne boš spoznala.
Čemu ti njena mračna past ni dihati pustila?
Svetla, ti, ki zanjo si prozorne oči imela,
zaman so njena hladna nedra ti utripe vzela.
Sedaj na svili proda si vsa lahka obležala,
prhka vesoljnost sile blage ni te varovala.
Nedolžno mučno, strašno težka, dih zadrževala
si v sebi, a na spolzkem koncu si se le predala.
Nad meglo prepletena z vetrom duša je obstala,
Nekam bi šla rada z morjem, če bi mogla, znala ...
Z reko kalno združena si v Niču nič postala.
Da reka teče v tvoje morje, več ne boš spoznala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 12. 09. 2008 ob 10:59
- Prebrano 572 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 225
- Število ocen: 12
