Ujeta

v navzkrižju svojih besed

z vonjem po življenju

z okusom po smrti.

Zbegana 

v svoji oholosti,

lažnivo ponižna

pred Njim.

Ponosna

kraljica teatra,

edina nasedaš svoji vlogi

v monodrami.

Zahtevaš svoj aplavz

in ga dobiš ....

Iz usmiljenja

ali iz strahu pred bičem?

Konec koncev

te človek mora imeti rad ...

Tako nebogljena v svoji bedi,

hlepeča  po ljubezni ...

(otroštvo jo včasih nepravično razdeli)

Ponudim ti roko .

Ah, ni dovolj ...

hočeš me celo.

Neusmiljena

kolješ s svojim psihostrupom,

se dvigaš na grmadi trupel.

Vampirka.

Srkaš energijo vranic,

da se obarvaš rumeno.

Spretna

si izmivaš roke.

Kaj, ko bi si še oči ...

Morda je še čas, 

da spregledaš.

(da se še ulične svetilke smejijo,

ko pogledaš stran)

Odpri se,

pusti,

da odteče ...

platanas